+386 1 241 11 50 info@europsy.si

Psihologi pripravniki

Kdo je psiholog pripravnik?

V času izvajanja supervizirane prakse ima psiholog naziv »psiholog pripravnik«. Psiholog pripravnik lahko psihološko dejavnost opravlja samo pod nadzorom usposobljenega mentorja, ki ima certifikat za mentoriranje supervizirane prakse na določenem področju. V času supervizirane prakse se psiholog pripravnik pod nadzorom mentorja vključuje v izvajanje psihološke dejavnosti v delovnem okolju. Supervizirana praksa je praktično in teoretično usposabljanje, ki traja eno leto s polnim delovnim časom (ali enakovredno) in v katerem se psiholog pripravnik usposobi za opravljanje samostojne psihološke dejavnosti na določenem področju. Uspešnost supervizirane prakse po zaključku oceni mentor supervizirane prakse.

Za strokovno in praktično ustreznost programa supervizirane prakse ter za izvajanje tega programa v skladu s Kodeksom poklicne etike psihologov Slovenije sta odgovorna mentor supervizirane prakse in pristojna institucija; v osnutku Zakona o psihološki dejavnosti je to Zbornica psihologov Slovenije. Zbornica pripravi okvire programov supervizirane prakse psihologov na različnih področjih dela ter dodatno opredeli pravice in odgovornosti subjektov supervizirane prakse. Pri tem sodeluje s pristojnimi ministrstvi.

Psiholog pripravnik se mora usposabljati za kompetentno opravljanje svojih, psiholoških nalog, zato je nujno potrebna supervizija s strani mentorja psihologa, ki ima za izvajanje supervizirane prakse tudi poseben certifikat. S tem se zagotavlja najvišja kakovost priprave na samostojno delo.

Status psihologa pripravnika

Psiholog pripravnik je oseba, ki je v postopku opravljanja supervizirane prakse, za katero je odgovoren usposobljeni mentor supervizirane prakse. Pravico do opravljanja supervizirane prakse in do uporabe naziva psiholog pripravnik dobi posameznik z vpisom v register psihologov pripravnikov, ki ga vodi pristojna institucija (npr. Zbornica), če izpolnjuje vse za to potrebne pogoje.

Psiholog pripravnik ne sme samostojno opravljati psihološke dejavnosti. Psihološko dejavnost lahko opravlja le pod nadzorom mentorja supervizirane prakse v okviru programa usposabljanja, ki ga pripravi mentor supervizirane prakse in potrdi pristojna institucija. V času opravljanja supervizirane prakse psiholog pripravnik opravlja vse na psihološko dejavnost vezane naloge, ki mu jih določi njegov mentor v skladu s programom usposabljanja, in pri tem upošteva mentorjeva navodila. Psiholog pripravnik ima pravico do usposabljanja v skladu s programom, ki ga je potrdila pristojna institucija, do strokovne pomoči med supervizirano prakso, do zamenjave mentorja iz razlogov po kriterijih internega akta pristojne institucije, do korektne ocene svojih kompetentnosti po zaključku supervizirane prakse in njene utemeljitve ter do pritožbe na mentorjevo oceno. Psiholog pripravnik neposredno odgovarja za škodo, nastalo zaradi izvajanja psihološke dejavnosti, če jo je povzročil namerno, zaradi neupoštevanja navodil mentorja ali zaradi malomarnosti. Za škodo, ki jo z opravljanjem psihološke dejavnosti v času poteka supervizirane prakse povzroči psiholog pripravnik, neposredno odgovarja njegov mentor supervizirane prakse, če je škoda nastala, ko je pripravnik ravnal v skladu z njegovimi navodili ali so bila mentorjeva navodila pomanjkljiva.

Psiholog pripravnik izgubi pravico do opravljanja supervizirane prakse in ga pristojna institucija izbriše iz registra psihologov pripravnikov v naslednjih primerih:

  • če v roku treh let od pridobitve pravice ne pridobi pozitivne ocene svojega mentorja supervizirane prakse;
  • če na tistih panožnih področjih, ki zahtevajo strokovni izpit po opravljeni supervizirani praksi, v roku treh let od pridobitve pravice do opravljanja supervizirane prakse tega ne opravi;
  • če supervizirane prakse ne izvaja vestno in redno, če namerno ne sledi navodilom mentorja, namerno krši Kodeks poklicne etike psihologov Slovenije ali namerno povzroči škodo mentorjevi psihološki dejavnosti; v teh primerih o izgubi naziva na podlagi poročil psihologa pripravnika in njegovega mentorja o opravljanju supervizirane prakse odloči pristojna institucija v skladu s svojimi akti.

Psihologu pripravniku preneha ta status po uspešno zaključeni supervizirani praksi. Po prenehanju statusa ga pristojna institucija izbriše iz registra psihologov pripravnikov. Po pozitivno ocenjeni supervizi­rani praksi in izdanem potrdilu o oddaji vloge za pridobitev osnovne licence lahko psiholog v času do izdaje licence samostojno opravlja psihološko dejavnost.