Kompetenčni model EuroPsy

Splošen namen psihološke prakse je razvoj in uporaba psiholoških načel, znanja, modelov in metod na etičen in znanstven način, da bi spodbujali razvoj, dobro počutje in učinkovitost posameznikov, skupin, organizacij in družbe.

V tem zavihku so opredeljene glavne kompetence, ki jih morajo psihologi strokovnjaki razviti in dokazati, preden lahko opravljajo samostojno prakso. Te kompetence se nanašajo na vidike procesa, s katerim psihologi zagotavljajo storitve svojim klientom.

Obstajata dve glavni skupini kompetenc: (i) kompetence, povezane s psihološko vsebino postopka strokovne prakse (primarne kompetence) in (ii) kompetence, ki praktiku omogočajo učinkovito zagotavljanje storitev (usposobitvene kompetence). Primarne kompetence so edinstvene za psihološko stroko v smislu vsebin, znanja in veščin, potrebnih za opravljanje poklica. Usposobitvene kompetence so enake kot pri drugih poklicih in ponudnikih storitev. Obe vrsti kompetenc sta nujni za zagotavljanje storitev na strokovno sprejemljiv način.

Kompetence pomenijo opis različnih vlog, ki jih opravljajo psihologi. Te vloge se opravljajo v enem ali več poklicnih okvirih in v povezavi z različnimi vrstami klientov. Kompetence temeljijo na znanju, razumevanju in veščinah, ki se uporabljajo in izvajajo etično. Usposobljeni psiholog mora dokazati, da ima tako potrebne veščine kot tudi primerno naravnanost do opravljanja svojega poklica. Naravnanost je posebej pomembna, saj opredeljuje edinstveno naravo psihološkega poklica. Določena znanja in veščine so splošno uporabna, precej pa jih je povezanih s posameznimi področji. Zaradi tega za psihologa, ki je pokazal strokovno usposobljenost na določenem področju z določeno skupino klientov, ne more veljati, da je usposobljen za druga področja ali druge skupine klientov na istem področju.

Vsak psiholog s certifikatom EuroPsy bo imel profil, ki bo opredeljeval področja, na katerih je dokazal usposobljenost, da lahko samostojno opravlja psihološko dejavnost od takrat, ko mu je bil certifikat podeljen.

Razlikujemo med štirimi širokimi strokovnimi področji:

• klinično psihologijo in zdravstveno psihologijo,
• psihologijo izobraževanja,
• psihologija dela in organizacije,
• drugo.

Za opis kvalifikacij za opravljanje dejavnosti velja, da zadostuje široko razvrščanje po strokovnih področjih. Za strokovne dejavnosti, ki jih ni mogoče razvrstiti v eno od teh treh kategorij, se uporablja četrta kategorija, imenovana “drugo”, pri čemer je treba opredeliti posamezno področje (npr. forenzična psihologija, športna psihologija, prometna psihologija ipd.).

Namen opisov teh kompetenc je, da so splošni in uporabni za večino ali vse vrste strokovnega dela psihologov, čeprav se na različnih strokovnih področjih izvajajo na različne načine.

Primarne kompetence

Obstaja 20 primarnih kompetenc, ki jih mora biti sposoben dokazati vsak psiholog; razdeliti jih je mogoče v šest funkcionalnih kategorij, povezanih s strokovnimi aktivnostmi. Te funkcije so razvrščene na naslednji način:

A.        opredelitev ciljev
B.        ocenjevanje
C.        razvoj
D.        intervencija
E.        evalvacija
F.        komunikacija

Kompetence so opisane spodaj.

Tabela 4. Primarne kompetence psihologov

Primarne kompetence	Opis
A. Opredelitev ciljev	Interakcija s klientom, da se opredelijo cilji intervencije ali storitve, ki bo opravljena
1. Analiza potreb	Zbiranje informacij o potrebah klienta z ustreznimi metodami, pojasnjevanje in analiza potreb, dokler ni mogoče smiselno nadaljnje ukrepanje.
2. Postavljanje ciljev	Predlog in usklajevanje ciljev s klientom, postavljanje sprejemljivih in uresničljivih ciljev ter opredeljevanje meril za kasnejše ocenjevanje izpolnjevanja ciljev.
B. Ocenjevanje	Opredeljevanje pomembnih značilnosti posameznikov, skupin, organizacij in razmer z ustreznimi metodami.
3. Ocenjevanje posameznikov	Ocenjevanje s pomočjo pogovorov, testiranja in opazovanja posameznikov v okolju, ki ustreza zahtevani storitvi.
4. Ocenjevanje skupin	Ocenjevanje s pomočjo pogovorov, testiranja in opazovanja skupin v okolju, ki ustreza zahtevani storitvi.
5. Ocenjevanje organizacij	Ocenjevanje s pomočjo pogovorov, anket in drugih metod ter tehnik, primernih za preučevanje organizacij, v okolju, ki ustreza zahtevani storitvi.
6. Ocenjevanje razmer	Ocenjevanje s pomočjo pogovorov, anket in drugih metod ter tehnik, primernih za preučevanje razmer, v okolju, ki ustreza zahtevani storitvi.
C. Razvoj	Razvijanje intervencij, storitev ali proizvodov na podlagi psihološke teorije in metod, ki jih lahko uporabljajo klienti ali psihologi.
7. Opredelitev storitev ali proizvodov in analiza zahtev	Opredeljevanje namena storitve ali proizvoda, opredeljevanje ustreznih uporabnikov, analiza zahtev in omejitev ter priprava specifikacije proizvoda ali storitve, pri čemer se upošteva okolje, v katerem naj bi se storitev ali proizvod uporabljala.
8. Oblikovanje storitve ali proizvoda	Oblikovanje ali prilagajanje storitev ali proizvoda v skladu z zahtevami in omejitvami, pri čemer se upošteva okolje, v katerem naj bi se storitev ali proizvod uporabljala.
9. Preizkus storitve ali proizvoda	Preizkušanje storitve ali proizvoda in ocenjevanje izvedljivosti, zanesljivosti, veljavnosti in drugih značilnosti, pri čemer se upošteva okolje, v katerem naj bi se storitev ali proizvod uporabljala.
10. Evalvacija storitve ali proizvoda	Evalvacija storitve ali proizvoda glede na uporabnost, zadovoljstvo uporabnika, prijaznosti za uporabnike, stroške in druge vidike, ki so pomembni v okolju, v katerem naj bi se storitev ali proizvod uporabljala.
D. Intervencija	Opredeljevanje, priprava in izvedba intervencij, ustreznih za doseganje postavljenih ciljev, z uporabo rezultatov aktivnosti ocenjevanja in razvoja.
11. Načrtovanje intervencije	Priprava načrta intervencije, ustreznega za doseganje postavljenih ciljev v okolju, ki ustreza zahtevani storitvi.
12. Intervencija, usmerjena neposredno k osebam	Uporaba intervencijskih metod, ki v okolju, ustreznemu zahtevani storitvi, neposredno vplivajo na enega ali več posameznikov v skladu z načrtom posredovanja.
13. Intervencija, usmerjena neposredno k razmeram	Uporaba intervencijskih metod, ki v okolju, ustreznemu zahtevani storitvi, neposredno vplivajo na določene vidike razmer v skladu z načrtom intervencije.
14. Posredna intervencija	Uporaba intervencijskih metod, ki v okolju, ustreznemu zahtevani storitvi, omogočijo posameznikom, skupinam ali organizacijam, da se učijo in odločajo v lastnem interesu.
15. Uporaba storitev ali proizvodov	Uporaba storitev ali proizvodov in skrb za to, da jih klienti ali drugi psihologi uporabljajo pravilno.
E. Evalvacija	Ugotavljanje ustreznosti intervencij glede na skladnost z načrtom intervencije in doseganje postavljenih ciljev.
16. Načrtovanje evalvacije	Priprava načrta za evalvacijo intervencije, vključno z merili, ki izhajajo iz načrta intervencije in postavljenih ciljev, v okolju, ki ustreza zahtevani storitvi.
17. Merjenje v evalvaciji	Izbor in uporaba tehnik merjenja, ustreznih za izvedbo načrta za evalvacijo v okolju, ki ustreza zahtevani storitvi.
18. Evalvacijska analiza	Izvedba analize v skladu z načrtom evalvacije in zaključevanje o učinkovitosti intervencij v okolju, ki ustreza zahtevani storitvi.
F. Komunikacija	Zagotavljanje informacij klientom na način, ki ustrezno izpolnjuje njihove potrebe ter pričakovanja.
19. Zagotavljanje povratnih informacij	Zagotavljanje povratnih informacij klientom na ustrezen ustni in/ali avdio-vizualni način v okolju, ki ustreza zahtevani storitvi.
20. Pisanje poročil	Priprava poročil za obveščanje klientov o rezultatih ocenjevanja, razvoju storitev ali proizvodov, intervencijah in/ali evalvaciji, v okolju, ki ustreza zahtevani storitvi.

Psihologi morajo vsako od teh kompetenc pridobiti v meri, v kateri se uporablja na določenem strokovnem področju. Če želijo psihologi pridobiti EuroPsy, morajo biti njihove kompetence take, da se lahko od njih pričakuje ustrezno in samostojno opravljanje vsake od šestih glavnih funkcij.

Usposobitvene kompetence

Obstaja devet usposobitvenih kompetenc, povezanih s strokovno dejavnostjo na splošno, ki jih mora biti psiholog sposoben dokazati poleg primarnih kompetenc.

Če želi psiholog pridobiti EuroPsy, mora vsako od usposobitvenih kompetenc razviti v meri, v kateri se uporablja na določenem strokovnem področju.

Tabela 5. Usposobitvene kompetence psihologov

Usposobitvene kompetence	Opredelitev
1. Profesionalna strategija	Izbor ustrezne strategije za reševanje problema (problemov) na podlagi refleksije o strokovnih razmerah in svojih primarnih kompetencah.
2. Stalen strokovni razvoj	Posodabljanje in razvijanje svojih primarnih in usposobitvenih kompetenc, znanja in veščin skladno s spremembami na področju, standarde in zahteve psihološkega poklica ter glede na nacionalni in evropski Pravilnik EFPE oEuroPsy.
3. Poklicni odnosi	Vzpostavitev in vzdrževanje odnosov z drugimi strokovnjaki in ustreznimi organizacijami.
4. Raziskovanje in razvoj	Razvoj novih intervencij, storitev in proizvodov, ki lahko izpolnjujejo trenutne ali prihodnje potrebe klientov ter ustvarijo nove strokovne dejavnosti in poslovne priložnosti.
5. Trženje in prodaja	Opozarjanje dejanskih ali možnih klientov na trenutne in nove proizvode in storitve, vzpostavljanje stikov s klienti, priprava poslovnih ponudb, prodaja storitev, zagotavljanje storitev po prodaji.
6. Vodenje evidenc	Vzpostavljanje in vzdrževanje odnosov z (možnimi) klienti, spremljanje potreb in zadovoljstva klientov, prepoznavanje priložnosti za širitev strokovnih dejavnosti in poslovanja.
7. Upravljanje prakse	Oblikovanje in upravljanje prakse, ki zagotavlja storitve, ne glede na to, ali gre za malo podjetje ali za del večje zasebne ali javne organizacije, vključno s finančnimi, kadrovskimi in operativnimi vidiki; zagotavljanje vodstva uslužbencem.
8. Zagotavljanje kakovosti	Vzpostavitev in vzdrževanje sistema zagotavljanja kakovosti za celotno prakso.
9. Razmišljanje o sebi	Kritično razmišljanje o svoji praksi in usposobljenosti je ključno za strokovno usposobljenost.

Pri razvoju in ocenjevanju kompetenc moramo biti pozorni na dejstvo, da je dejanska vsebina ponujenih storitev različna in odvisna od področja, na katerem nekdo opravlja dejavnost.

To je neposredna posledica dejstva, da psihologi v družbi opravljajo različne vloge in obravnavajo različne vrste klientov, problemov, metod itd. Kakor je navedeno zgoraj, pri certifikatu EuroPsy razlikujemo med štirimi strokovnimi področji:

• klinična psihologija in zdravstvena psihologija,
• psihologija izobraževanja,
• psihologija dela in organizacije,
• drugo.

Četrto splošno kategorijo (drugo) uporabljamo za druga bolj svojstvena področja, ki ne spadajo v te splošne okvire.

Postopki opredeljevanja profila za EuroPsy

Kategorije ocen

Supervizorji pripravijo formativne in končne ocene dosežkov psihologov ob upoštevanju pravil in tradicij, značilnih za določen strokovni in/ali nacionalni okvir. Te ocene je treba uporabiti za ocene zgoraj navedenih primarnih kompetenc ali jih dopolniti s temi ocenami. Priporočamo, da ocena razlikuje med naslednjimi ravnmi kompetenc:

1		2		3		4
Osnovno znanje in veščine prisotni, vendar kompetenca ni zadovoljivo razvita		Kompetenca za opravljanje nalog, vendar sta potrebna vodenje in supervizija		Kompetenca za opravljanje osnovnih nalog brez vodenja in supervizije		Kompetenca za opravljanje zahtevnih nalog brez vodenja in supervizije

Najpomembnejša razlika, na katero mora biti pozoren ocenjevalec, je med ravnema 2 in 3. Po koncu obdobja supervizije morajo biti na ravni 3 ali 4 prisotne zadostne kompetence, ki posamezniku omogočajo samostojno opravljanje dejavnosti na enem ali več področjih z eno ali več skupinami klientov. Smernice za ocenjevanje bo izdal Evropski odbor za podeljevanje.

Podelitev EuroPsy mora biti odvisna od končne pregledne ocene psihologove sposobnosti, da znanje, veščine in kompetence vključi v enoten postopek zagotavljanja profesionalne storitve klientom in hkrati tudi upošteva etična načela.

V končni oceni mora supervizor povzeti informacije, ki so na voljo, in navesti, ali se lahko od kandidata na podlagi razpoložljivih dokazil pričakuje, da bo ustrezno in samostojno izvajal šest primarnih vlog, v katerih je razvrščenih 20 kompetenc. Supervizorjeva presoja mora biti izražena kot “usposobljen” ali “še ni usposobljen”. Poleg tega mora supervizor podati splošno oceno usposobitvenih kompetenc, tudi tokrat z izrazom “usposobljen” ali “še ni usposobljen”. Kandidati morajo zagotoviti dokazila, ki prepričajo supervizorja o njihovi usposobljenosti za šest primarnih kompetenc in za skupek usposobitvenih kompetenc.

Rezultate ocene je treba povzeti v obliki preglednice, kakor je prikazano v naslednjem primeru:

Strokovna področja	Klinična psihologija in zdravstvena psihologija	Psihologija izobraževanja	Psihologija dela in organizacije	Drugo (navedite)
Kompetence
A. opredelitev ciljev	+
B. ocenjevanje	+	+	+	+
C. razvoj	+
D. intervencija	+
E. evalvacija	+		+
F. komunikacija	+		+
Usposobitvene kompetence	+		+

Psiholog/inja iz primera ima kompetence v glavnem na področju zdravstvene in klinične psihologije, kompetence pa je potrdil njegov/njen supervizor. To pomeni, da je kompetenten/-na za opravljanje dejavnosti na področju klinične psihologije. Vendar pa ima tudi kompetence ocenjevanja na področju psihologije izobraževanja ter psihologije dela in organizacije ter nekatere dodatne kompetence na področju psihologije dela in organizacije. Slednje lahko razvija naprej do celovite kompetentnosti na tem področju.