Supervizirana praksa je strokovno usposabljanje v realnem delovnem okolju z namenom:
- priprave za samostojno opravljanje psihološke dejavnosti oz. delo psihologa z licenco (ali enakovredno);
- razvoja delovne vloge psihologa na podlagi edinstvenega usposabljanja in osebnosti vsakega posameznika;
- izboljševanja integracije teoretičnega in praktičnega znanja.
Supervizirana praksa ponavadi poteka po koncu druge stopnje študija psihologije. Traja 12 mesecev oz. 1500 ur ali enakovredno (60 točk ECTS). Treba je poudariti, da se razlikuje od študijske prakse. Študijsko prakso (angl. internship) mora vsak študijski program psihologije, ki sledi načelom EuroPsy, vključevati v času prve oz. druge stopnje. Supervizirana praksa pa predstavlja enoletno delo diplomanta (oz. delo v obsegu 60 točk ECTS) pod mentorstvom mentorja supervizirane prakse, in sicer po zaključku druge stopnje študija.
Supervizirana praksa poteka pod strokovnim mentorstvom in je bistvena za pridobivanje strokovne kvalifikacije psihologa. Uporaba znanja in veščin, pridobljenih na prvi in drugi stopnji akademskega študija, v realnem delovnem strokovnem okolju je predpogoj za razvoj kompetenc psihologov. Diplomanti, ki končajo prvo in drugo stopnjo brez supervizirane prakse, niso in ne morejo biti kvalificirani za samostojno opravljanje psihološke dejavnosti.
Enoletna supervizirana praksa omogoča psihologom, da med univerzitetnim izobraževanjem in z drugimi strokovnimi izkušnjami pridobljeno znanje, izkušnje in razumevanje vnesejo v prakso psihološkega dela. Hkrati omogoča, da novo usposobljeni psihologi razvijajo presojanje, lastno zavedanje, odzivnost in osebno integriteto, kar je potrebno za kompetentno in odgovorno delo psihologa. V letu supervizirane prakse se psiholog sreča z vrsto etičnih dilem, ki jih rešuje s podporo mentorja supervizirane prakse.
Supervizirano prakso lahko magister psihologije opravlja v različnih kontekstih, ki jih predvideva EuroPsy:
- na področju klinične/zdravstvene psihologije,
- na področju psihologije v izobraževanju,
- na področju psihologije dela in organizacije ter
- na drugih določenih področjih.
Supervizirana praksa se ponavadi izvaja v javnih ustanovah ali zasebnih podjetjih, ki zagotavljajo storitve, skladne z izobrazbo udeleženca usposabljanja, ki lahko zagotovijo, da bo supervizijo opravil profesionalni psiholog, in ki so akreditirani ter jih priznava nacionalni organ, ki ureja pridobitev poklica psihologa. Ustanove, kjer lahko kandidat opravlja prakso, so: bolnišnice ali klinike, šole in izobraževalne ustanove ter javne dejavnosti, kot je npr. socialno varstvo. Opravljanje supervizirane prakse je možno tudi v delovnih organizacijah, športnih klubih, na področju kadrovskega menedžmenta ipd.
Več o supervizirani praksi na strani za psihologe pripravnike in predvsem na posebni spletni strani, namenjeni izključno supervizirani praksi psihologov v Sloveniji: www.superpsiholog.si
Supervizirana praksa poteka pod supervizijo mentorja supervizirane prakse, tj. psihologa, ki mu stroka priznava ustrezno usposobljenost za mentoriranje na določenem področju psihologije.
Projekt SUPER PSIHOLOG: Od januarja 2015 do aprila 2016 je v okviru programa Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014 potekal projekt “Supervizirana praksa psihologov: Razvoj programa usposabljanja mentorjev in modela supervizirane prakse”, v katerem se je celostno usposobilo 30 mentorjev supervizirane prakse. Vzpostavljen je bil sistem supervizirane prakse, ki mladim psihologom omogoča izvedbo pripravništva pod supervizijo usposobljenega mentorja in s tem pridobitev certifikata EuroPsy. Več o projektu in sistemu supervizirane prakse na: www.superpsiholog.si